Prva damska detektivska agencija - Romani v seriji Prva damska detektivska agencija so več kot prijetno branje! Avtor s pristno naklonjenostjo opisuje življenje sodobne Afrike. Briljantno in z mehko ironijo vpleta v zgodbe običaje in kolorit dežele, da kar vidimo, kako raznaša veter vonj akacijevega drevesa, slišimo živopisne ptiče, okušamo pesek puščave v Kalahariju, čutimo prijazen mir, ki veje po Bocvani.
Serija prikupnih zgodb Prva damska agencija vam je prinesla svetovno slavo. Odraščali ste v Zimbabveju, se preselili na Škotsko, se vrnili in pomagali pri ustanavljanju pravne fakultete na tamkajšnji Univerzi. Vaša temeljna izkušnja z Afriko in njenimi ljudmi?
Otroštvo sem preživel v Afriki. To je velika izkušnja za vsakogar in zelo sem hvaležen, da sem imel priložnost spoznati tako čudovit in zanimiv kos sveta. Večino svojega življenja sem preživel na Škotskem, rad pa se vračam v Afriko, še posebej v Bocvano. Tam imam veliko prijateljev, tam pogosto najdem navdih za svoje delo.
V kolikšni meri slikajo o zgodbe o “gospodični Marple v Bocvani"resnični košček vsakdana v Bocvani, skrit očem turistov?
Knjige o Precious Ramotswe so portret tople in prijazne Afrike, za katero mislim, da res obstaja. Obiskovalci Afrike pogosto pripovedujejo o prijaznosti, na katero naletijo. Mislim, da je pomembno pokazati ta pozitivni vidik Afrike.
Problemi, o katerih pišete, vključujejo ugrabitev otrok, ljubosumne soproge, goljufe, nikjer pa ni umora (edino Mma Ramotswe mora ubiti osumljenega krokodila)!?
V mojih knjigah ni zločina v skrajnem pomenu, ampak kažejo na druge probleme ljudi. S tega vidika so nenavadne med knjigami, ki se navezujejo na dejavnost detektivske agencije.
Te zgodbe nemara bolj pripovedujejo o Afriki (veliko je pitja čaja, kar ustvarja prijetno, mirno, tradicionalno vzdušje ...) kot prikazujejo zasledovanje zločincev?
Da. Želim pisati o običajnih stvareh v življenju ljudi: o mirnih obredih, pitju čaja, užitku v kramljanju. Te stvari so zelo pomembne v vsakodnevnem življenju Afrike.
Vaša junakinja — smešna, dobrosrčna, "okrogel kolaček" z nezmotljivo intuicijo — je hkrati staromodna in revolucionarna, spoštuje tako tradicionalne kot moderne vrednote (da je lahko osnovala detektivsko agencijo in postala prva detektivka v državi, je prodala 180 krav, zapuščino po očetu). Zdi se, da ste našli prikupno mešanico tega, kakršno bi morala najti Afrika na svoji poti razvoja.
Mma Ramotswe je mešanica starega in novega. Spoštuje tradicijo, kjer se ji zdi pomembna za ohranitev čuta skupnosti in čustva napram njej. Razume, da je razvoj neizogiben, vendar upa, da bo v modernem svetu še prostor za te prikupne poteze starega sveta, ki ga opisuje kot "tradicionalno bocvansko moralo”.
Američani so planili po vaših knjigah. V New Yorku deluje vaš klub oboževalcev ...
Veliko časa sem preživel v ZDA, kamor sem potoval v povezavi z mojimi knjigami. Počaščen sem, da je Mma Ramotswe Američanom tako prirasla k srcu. Mislim, da so Američani zelo toplega srca in da so zato tako lepo sprejeli Mma Ramotswe. To je oseba, ki ima rada ljudi, in mislim, da se Američani na to tako lepo odzivajo.
Vaša Afrika se zdi nekaj nasprotnega tekmovalnemu duhu na Zahodu – zdi se kot pribežališče, kjer se spoštujejo moralne vrednote, toplina in sočutje. So to vrednote, ki bi jih morali odkriti na novo?
Afriške skupnosti tradicionalno temeljijo na duhu kooperacije in delitve. Ta duh morda bledi, toda še vedno je prisoten, kot tudi na mnogih drugih koncih sveta. Ena največjih groženj današnjega sveta je sebičnost in mislim, da se v tem smislu lahko od Afrike marsičesa naučimo.
Navdih za knjige ste dobili med svojim obiskom v Afriki. Ženska v rdeči obleki je tekala za piščancem po dvorišču (ga po vsej verjetnosti tudi ujela in mu zavila vrat)?
Pred leti sem bil na obisku pri prijateljih v v Bocvani. Tamkajšnja domačinka je želela za nacionalni praznik počastiti mojega prijatelja s piščancem za kosilo. Gledal sem, kako je ta ženska – tradicionalne postave kot Mme Ramotswe – tekala po dvorišču ... Prizor z žensko v rdeči obleki je napravil name močan vtis s svojo vedrino in dostojanstvom. Deloval je kot neke vrste vizija. Vprašal sem se, kakšno življenje je imela. Verjetno je rodila več otrok in jih vzgojila v skromnih okoliščinah. Njeno dvorišče je bilo lepo pometeno – to je bila častitljiva hiša. S pičlimi sredstvi si je ustvarila dobro življenje. Preletela me je misel, da bom nekega dne napisal zgodbo o njej. Petnajst let pozneje se je to res zgodilo. Preprosto sedel sem, napisal zgodbo - in rojena je bila Precious Ramotswe.
Ali je res, da nosite škotsko krilo na svojih literarnih branjih?
Da, na nekaterih srečanjih res nosim kilt. Na Škotskem ga nosim skoraj vedno, kadar se udeležim javnih prireditev, poroke ali česa podobnega. Na srečanjh je to moj izraz spoštovanja do bralcev. Upam, da ga bom lahko oblekel tudi za branja pri vas! To je čedno in udobno rdeče krilo in zelo rad ga nosim. Do zdaj še nisem imel priložnosti za obisk vaše dežele, čeprav sem že precej blizu njenih mej. Slišal sem, da je ena najlepših dežel v Evropi in upam, da bom nekega dne lahko spoznal slovenske bralce.
Ste mednarodna avtoriteta na področju genetike, profesor medicinskega prava in svetovalec Unesca in Britanske vlade za bioetiko. Kako povezujete svoje literarno delo z resnimi vprašanji o nevarnostih zlorabe informacij s področja genetike?
V zadnjem času pisanje zapolnjuje večino mojega časa. Zaključujem kariero na strokovnem področju, vendar lahko del svojega znanja koristno uporabim pri svojem literarnem delu, na primer v svoji novi seriji "Nedeljski klub filozofov".
