“Veličina je v umevanju življenja!”
“Sobota je izvrsten roman o Veliki Britaniji po 11. septembru, o krhkosti liberalnih vrednot in podmen srednjega razreda in o vedno večji ranljivosti našega malega demokratičnega otoka. Je McEwan v vrhunski formi.” Daily Mail
1976
Nagrada Somerset Maugham za Tujca v Benetkah
1987
Whitbreadova nagrada in 1993 literarna nagrada Prix Fémina Etranger za Otrok o pravem času
1998
Bookerjeva nagrada za Amsterdam
2001
Literarna nagrada WH Smith
2002
Nagrada državnih kritikov in leta 2003 bookerjeva nagrada Los Angeles Times za roman Pokora
2001
Bookerjeva nagrada po izboru bralcev za roman Trajna ljubezen
1999
Shakespearjeva nagrada (Nemčija)
2006
Spominska nagrada James Tait Black za roman Sobota in številne nominacije za prestižne nagrade
Je vaša Sobota odgovor na teroristični napad 11. septembra 2001?
Da, Sobota je odgovor na tovrstne napade in na terorizem, vendar po vsem svetu! Gre za eno največjih prelomnic v naši bližnji preteklosti. Terorizem nas je prisilil, da ponovno preučujemo naše politične namene in sisteme, sili nas v premišljevanja o islamu, o nas samih. Ta roman ne odseva le samega dogodka, ampak predvsem njegove posledice; še posebej psihološke posledice, ki jih je imel na posameznika.
Smo se spremenili? Ali zdaj vidimo teroriste že za vsakih vogalom?
Ne, mislim, da ne prav za vsakim vogalom ... smo pa vsekakor živčni. Saj obstajajo ljudje, ki bi nas radi umorili!
Smo se zato kot posamezniki in družba spremenili na slabše? Saj ne moreš nikomur zaupati? Smo ‘pokvarjeni’?
Da, mislim, da nas je terorizem skvaril, saj deluje na človeka kvarno vsakršni konflikt! Ljudje so trpeli, nekateri so bili umorjeni. Utrpeli smo škodo – izgubili marsikatero moralno vrednoto. V Iraku – in drugje po svetu – je stanje nevzdržno, gre za tlačenje in nespoštovanje človekovih osnovnih svoboščin in pravic! Po drugi strani pa so žrtve tega islamskega ekstremističnega ‘kulta smrti’ predvsem muslimani. Ubijajo z genocidno norostjo, ki jemlje sapo! Negativni ‘učinki’ so prizadeli obe strani.
Izstopajoče teme vaših zgodnjih del so bile pedofilija, umor, incest, nasilje ... Od kod je prišla vsa ta groza?
Vem, da so bila moja zgodnja dela zelo temačna. To je bilo v 70. letih, ko sem imel dobrih dvajset let. A to so bile največkrat le krajše zgodbe, ki so se ukvarjale z raziskovanjem temnejše strani človekove duševnosti. S precejšnjo mero črnega humorja. Od kod so prišle, ne morem reči ... jasno, da iz mene, zdaj pa me resnično in iskreno zanimajo enake teme, a s širšim ozadjem.
Že v romanu Otrok o pravem času, ki se globoko dotakne vseh nas, ne glede na to, ali smo starši ali ne, ste raziskovali strah?
Da, strah, da bomo izgubili otroka, je močno prisoten pri vseh starših. Ta roman je pravzaprav ločnica v mojem ustvarjanju. Opisoval je globoko intimni, prvinski strah posameznika, čeprav je bil še vedno napisan v tradiciji angleškega romana, ki je vedno trdno zasidran v času in prostoru. Prejšnja dela so opisovala predvsem eksistenčna vprašanja, sredi 80. let pa je bil Otrok o pravem času ena večjih sprememb v mojem ustvarjanju.
Opisujete najbolj pereča vprašanja sodobnega časa. Katera moralna dilema – v posamezniku – je danes najbolj prisotna?
Tako 20. kot 21. stoletje je grdo zaznamovalo nasilje: nacizem, sovjetski komunizem in maoizem, ki so v osnovi zelo podobni islamskemu ekstremističnemu mišljenju. Njihova skupna točka je glorifikacija nasilja in smrti, želja po uzakonitvi kode, po kateri bi se morali ravnati vsi ljudje in bi zaobjemala vse vidike človekovega delovanja in življenja. Da bi živeli v popolni družbi. Mislim, da je dandanes prevladujoča in ponovno pojavljajoča se tema boj proti ljudem, ki verjamejo, da lahko ustvarijo Utopijo. Utopično mišljenje je eno najbolj nevarnih in zastrupljajočih idej sodobnega časa. Ti ljudje so prepričani, da lahko za dosego svojega cilja uporabijo vsa sredstva. Vendar je to popolnoma razumljivo: če si prepričan, da lahko zagotoviš večno srečo za vse ljudi, zakaj ne bi za to žrtvoval življenja nekaj milijonov ljudi?!
Vaše delo je tesno povezano s svetovnimi aktualnimi problemi ...
Da, stvari kar same od sebe pripla-vajo na površje, v mojo zavest. Načrta, katerih tem se bom lotil, si ne izdelam vnaprej. Če pišeš iskreno, se pojavijo kar same od sebe ...
Obrat v življenju brilijantnega nevrokirurga v Soboti, je zastrašujoč ...
Da, to je vpliv svetovnih dogodkov na posameznika. Dolžnost pisateljev je, da o tem pišemo na drugačen način, da osvetlimo posameznikovo usodo ... Tako s pomočjo domišljije povezujemo fikcijo z resničnostjo.
Kako in do katere mere pa smo odgovorni posamezniki?
Na žalost opažam, da se precejšen del izobražencev ležerno umika k neopredeljenosti in neobvezujočim mnenjem, čeprav imamo zgodovinsko neprecedenčno možnost dostopa do vseh informacij in privilegijev. Zavedati se moramo, da smo privilegirani, prav zaradi stvari, ki preostalemu delu sveta niso prinešene na pladnju. Dostop do interneta imaš, tudi če nisi bogat, živimo v odprti in svobodomiselni družbi. Zato je naša odgovornost, da se postavimo in borimo za človekove pravice po vsem svetu.
Zdravstveno zavarovanje je za nas samo po sebi umevno, čeprav ni bilo vedno tako ...
Da, zato Henry v Soboti proslavlja življenje. Uživa v Londonu, njegovi raznolikosti, v hrani in vinu, s prijatelji ...
Proslavlja, vendar je vsak njegov trenutek natančno organiziran. Še svoj prosti čas izkorišča ‘po urniku’. Ne sanjari, kar se mi zdi značilno za poklicno (in drugače) uspešnega Evropejca? Vendar sanjarjenje ljudje vseeno potrebujemo, kajne?
Da, mislim, da je to izredno pomembna miselna dejavnost. Že ko hodimo po ulici ali vozimo avto, lahko sanjarimo ... Opisal sem duhovno življenje človeka, ki je sicer zelo zaposlen, a še vedno lahko sanjari ... Veliko premišljuje o svojem počutju in se sprašuje o njegovih vzrokih. O tem, kako da je zdaj srečen, pred pol ure pa je bil nesrečen. To je nekaj, kar počnem tudi sam. Ni pa to nekakšna ‘newagevska’ terapija – te stvari me ne zanimajo – to pač počnem ...
Nam lahko priporočite kakšno dobro knjigo, ki ste jo pred kratkim prebrali?
Že nekaj časa berem v glavnem zgodovinske knjige: trenutno knjigo o srednjeveških verskih kultih iz 14. stoletja. Zdi se mi, da pomembno vplivajo tudi na naš čas. Berem tudi knjigo Bernarda Lewisa o islamu, pa tudi knjigo o madžarski revoluciji. Ravnokar sem prebral izjemno dober in dolg članek mojega dobrega prijatelja Martina Amisa o ‘5. obletnici’ 11. septembra, ki še vedno odmeva v nas vseh ...
Ste brali Brysonovo Kratko zgodovino skoraj vsega?
Ne, vendar mi jo ljudje neprestano priporočajo.
Je res dobro branje ...
Torej jo bom moral kupiti. Se že veselim ...
