Z več kot 10 milijoni prodanih kriminalk s šarmantnim detektivom Montalbanom je najbolje prodajani italijanski pisatelj danes. Zanje je prejel številne nagrade, prevedene pa so v kar 120 jezikov. Vsak TV-film po teh zgodbah, si je ogledalo od 7 do 8 milijonov, spot na spletu celo 300 milijonov gledalcev! V središču dogajanja so mafija, prostitucija, terorizem in kriminal ...
SK: »Dan zagotovo ne bo dober, je komisar Salvo Montalbano ugotovil, takoj ko je dvignil rolete v spalnici …« S tem stavkom začenjate svoj četrti roman Glas violine. Kako ste se domislili skrivnostnega predmeta, katerega zvok je ključ do razpleta umora?
Pravzaprav nikoli ne vem, kdo bo glavna oseba mojega romana. To odkrijem šele, ko ga pišem. Vedno se pojavi nekaj ali nekdo, ki izstopa kot glavni lik. Med pisanjem tega romana sem tako izbral violino, ker je za to bilo nekaj tehtnih razlogov glede na dogajanje v romanu.
SK: S to zbirko romanov ste v hipu osvojili bralce doma in v tujini. Prvih 100.000 izvodov prvega romana Oblika vode je pošlo v treh dneh! Navdušili ste z napeto detektivsko zgodbo, s sočno govorico, slikanjem okolja in značajev ljudi. Kako ste se domislili prav zgodb o karabinjerjih?
Ker sem se spraševal, ali sem sposoben napisati roman od začetka do konca. Policijski roman te zapre v neke vrste časovno pripovedovalsko kletko, v kateri mora biti prvo poglavje zares prvo, po zadnjem poglavju pa je treba napisati besedo konec.
SK: V vaših knjigah zaživi Sicilija sončno, živahno in komično. Takšno jo vzljubi bralec in skupaj z Montalbanom obiskuje njena mesteca, sede v gostilno in prisluhne domači, melodični govorici ljudi. Toda temu dodate še pikantni ščepec namigov na sodobno kulturno in politično situacijo. Spregovorite o kriminalu, korupciji, prostituciji, mafiji in mednarodnem terorizmu. Zdi se, da ne odobravate ravno načela: »nisem videl, nisem slišal«?
Res je, prav imate, in mislim, da to dokazujem z vsakim besedilom, ki ga napišem.
SK: Ob branju pokamo od smeha, uživamo ob zabeljenem humorju, sočnih dialogih detektivske ekipe, smešenju »butastih« policajev in »zastarele« mafije. Montalbano stopa v vrsti legendarnih detektivov, kot sta inšpektor Maigret in Sherlock Holmes. Pri reševanju ga vodi nos, »žarnica v glavi pa se mu pogosto prižge tudi ob knjigah«. Zelo rad bere, tako kot vi. Kaj vi najraje berete? Poleg kriminalk, seveda …
Verjemite, preveč jih je, da bi jih lahko zapisal v seznam. Zvest ostaja m Evripidu in Gogolju, Ajshilu in Maupassantu.
SK: Komišarjo je tudi velik gurman. Recept za »sarde a beccafico«, božanske pečene sardine z drobtinami in pinjolami, in drugi recepti o jedeh, ki jih v obilju in s slastjo uživa Montalbano, krožijo med ljudmi. Lahko poveste za Svet knjige kakšno osebno gurmansko skrivnost?
Žal mi je, a že nekaj let sem na strogi dieti ... ne smem več jesti in torej sem nehal tudi kuhati!
SK: Zadnje čase posebno odmevajo razkrivanje mafijskega obraza in mafijske grožnje Robertu Savianiju, avtorju Gomorre, s smrtjo. Odločni so tudi vaši nastopi s satiričnimi stihi v javnosti proti koruptivnosti v državi. So tudi vam kdaj grozili?
Ker živim v Italiji in sem odraščal na Siciliji, so mi zelo dobro znane tudi tovrstne neprijetne okoliščine. O njih sem pisal tudi v nekaterih svojih besedilih.
SK: Katere vrednote se vam zdijo najpomembnejše v sodobni družbi?
V sodobni družbi potrebujemo politično in osebno iskrenost, v odnosih med ljudmi pa bi moralo biti vse več solidarnosti.
SK: Ali je pisanje ali branje kriminalk v okolju, kjer obvladuje življenje kriminal, lahko razvedrilo? Gre za svojevrsten beg ali morda tudi opozarjanje na stvarnost?
Odvisno od tega, o čem pripoveduje roman. V mojem primeru želim predvsem dokazati, da obstaja resničnost, v kateri se je mogoče tudi zabavati.
SK: V zadnjih letih ste postali medijska ikona. Štirinajst TV-filmov z Luco Zingarettijem kot Montalbanom je še bolj priljubilo romane bralcem, tako da so l. 2003 vaš rojstni kraj, Porto Empedocle – model za Vigáto – preime-novali v Porto Empedocle Vig?ta. Agencije vodijo turiste po Montalbanovih sledeh v Caffé Vig?ta na kavico ali ribje dobrote v gostilno San Calogero. Kako doživljate to priljubljenost?
Pravzaprav ne vem, lahko pa rečem, da mi je v veliko veselje, če so čudoviti predeli Sicilije postali turistične točke tudi po zaslugi Montalbana. Vseeno vas moram opozoriti: ne gre za moj Porto Empedocle, filme so namreč snemali v okolici Raguse. V mestu Porto Empedocle so se dolga leta dogajale strahotne špekulacije na področju gradbeništva, zato tam nikakor ni bilo mogoče posneti filmov.
Vprašanja v italijanščino prevedel Sergio Sozi, odgovore v slovenščino Stane Mažgon. Pripravila Marjanca Mihelič.
