LJUBEZEN ČUDEŽ DUŠE IN TELESA

Že v Pesmih štirih je bilo slutiti, da bo temeljni navdih poezije Cirila Zlobca ljubezen. Prav ljubezen kot intimna, doživljajska izkušnja v nerazdružljivem prepletu z eksistencialno realnostjo namreč od zbirke do zbirke vse bolj stopa v ospredje, tako da se je pesnika kmalu oprijel vzdevek pesnik ljubezni.
 
Cela vrsta Zlobčevih pesniških zbirk poudarja ljubezen že v naslovu tako kot ta jubilejna uzdaja, ki prinaša 90 njegovih ljubezenskih pesmi – v avtorjevem izboru in s spremno besedo Iva Svetine ter s čudovitimi risbami Metke Krašovec.
 
 
Z vztrajnostjo sonca
Ljubim te.
Z radostjo jutra,
ki rosi na polju se utrne,
vsak dan bi ti pel o ljubezni.
S strastjo vojaka,
ki z vojne se k ljubi povrne,
vsesal bi se v tvoje
razgaljene grudi.
Z vztrajnostjo sonca v ekvatorju
žgal bi s poljubi
molk tvoje ljubezni:
dokler s svojim ognjem do dna
ne izžgal bi morjá
tvoje sle po daritvi –
in v njej si pogasil
poslednji ogorek srca.
 
Ljubim,
a človek
odžeja se že ob kozarcu vodé,
kos kruha prežene mu glad. 

Carmen L. Oven priporoča!

 

V čudeže sem začela verjeti zelo pozno. Zadostovale niso množice prebranih knjig, niti neštete izmenjane besede z mojstri besede. Moral se je zgoditi čudež srečanja s pesnikom, ki me je s svojo ljubezensko poezijo zavil v zlate tančice samoizpraševanja, me zapeljal v zalive, kjer v ekstazah valuje čudež dveh, z bolečino v pesmih opravičil mojo in mi dopustil neskončni hazard s čudežem duše in telesa – ljubeznijo.

Ciril Zlobec, pesnik, prijatelj in velikanski človek je z zbirko pesmi Ljubezen – čudež duše in telesa nasnul zgodbo življenja, ki jo zmore zapisati le ljubezen. Kot bi, ta naš neponovljivi pesnik ljubezni, v svoji jubilejni zbirki ustvaril poetični učbenik za življenje, ki uči, kako ‘z bosimi nogami stopiti vanj, da nekdo postane rosa na stopalu naših sanj.’