VRNITEV V PANDŽRUD

Roman Vrnitev v Pandžrud (2013) spremlja potovanje slepega perzijsko-tadžiškega pesnika Rudakija (858–941) iz prestolnice samanidske države Buhare v nekaj kilometrov oddaljeni, rodni Pandžrud. Tja ga za roko vodi mladi, odraščajoči Šeravkan; njega in bralca pa Rudaki s pripovedjo in spomini vodi po lastnem življenju in začetkih svojega pesnjenja, ki ga je pripeljalo do naziva »Car poetov« na buharskem dvoru. Rudakijeva zgodba prepleta zasebno s kulturnim, kulturno z družbenim in družbeno z religioznim – dvornega pesnika sta z razsvetljenim emirjem Nazrom povezovala tudi verska širina in strpnost, ki sta slednjega nazadnje stali prestola in svobode, pesnika pa oči. Kljub temu da ga je Volos izpisal na trdni zgodovinski podlagi, ki jo je ustvaril z večletnim študijem zgodovinskega in etnografskega gradiva, ne gre toliko za biografski ali zgodovinski roman kot za psihološko ali filozofsko študijo, ki se naslanja na bogato tradicijo ruskega literarnega bogoiskateljstva. Staro Perzijo pa bralcu plastično približa tudi Volosov vizualni stil
pisanja s številnimi dialogi ter rabo izrazov in konceptov tedanjega časa.
 
Andrej Volos (1955) je ruski pesnik in pisatelj, avtor šestih romanov, rojen v Dušanbeju, ki je v literaturo vstopil kot prevajalec tadžiške poezije v ruščino. Za Vrnitev v Pandžrud je leta 2013 osvojil ruskega bookerja, sicer pa je za svojo prozo prejel številne domače in mednarodne nagrade.