Avtorica v knjigi predstavlja več kot 100 bolj ali manj znanih Slovenk in Slovencev, ki so v treh stoletjih pustili svoje neizbrisljive sledi v znanosti, umetnosti, tehniki, medicini, športu, šolstvu, cerkveni zgodovini ... Z zgodbami manj znanih zapolnjuje praznino v zgodovinskem spominu naroda, tistim, ki že imajo svoj del slave in priznanje javnosti, pa se je posvetila, če to opravičujejo njihove vznemirljive življenjske zgodbe ali njihovo delovanje v svetu. Zanimivi in razgibano zastavljeni biografski zapisi, opremljeni s slikovnim gradivom, so poklon in priznanje našim ljudem, ki so slavo Slovencev ponesli po vsem svetu! Barvne in črno-bele fotografije.

• Zanimive zgodbe o uspehu, neverjetnih odkritjih, dosežkih v svetovnem merilu izjemnih osebnosti v zadnjih 300 letih zgodovine Slovencev!

• Intimne zgodbe, ki razkrivajo veličino človeka pa tudi tragične in pretresljive življenjske zgodbe, polne odpovedovanja, ovir in izzivov.

• Anekdote, posebni dogodki, obeležja v slovenski in svetovni zgodovini, zanimivosti ...

• Raznoliko slikovno gradivo iz uradnih, domačih in zasebnih arhivov

• (Ne)znani Slovenci in Slovenke so v knjigi razvrščeni po abecednem redu priimkov.

Njihovo delo in dosežki so jih zapisali v temeljno knjigo slovenstva in zgodovino sveta

Odkrijte še neznane podrobnosti in anekdote iz življenja in dela pomembnih osebnosti naše preteklosti!

Ita Rina - Ida Kravanja
V Evropi je blestela v času nemega filma in zaradi ljubezni zavrnila hollywoodsko slavo ...
Njen menedžer jo je poimenoval Ita Rina in s tem imenom se je zapisala v zgodovino evropske in svetovne kinematografije kot igralka v filmu Erotikon. V Muzeju slovenskih filmskih igralcev v Divači je stalna razstava o Iti Rini, v obnovljeni Škrateljnovi hiši se odvijajo delavnice, predavanja, projekcije, promocije. Razstava v 1. nadstropju je povezana s projekcijo 40-min dokumentarno-igranega filma o Iti Rini – Deklica s frnikulami.

Rudolf Cvetko
Prvi slovenski olimpionik, sabljač, ki je na OI v Stockholmu leta 1912 osvojil srebrno medaljo v ekipnem sabljanju. Najbolj sta mu ležala sablja in floret. Leta 1911 je bil prvak v obeh orožjih. Do leta 1926 je bil v vojaški službi, kasneje je delal v ekonomsko-komercialni stroki. Bil je sabljaški mojster in trener, vodja jugoslovanske sabljaške olimpijske reprezentance. Odličnemu pedagogu in mentorju ter športniku se je Pošta Slovenije poklonila ob 100. obletnici prve olimpijske medalje – natisnila je znamko z likom Rudolfa Cvetka.

Marija Maister
Humanitarna organizatorka, ženska, ki je Rudolfu Maistru rodila dva sinova in bila z njim poročena
29 let. Marija Maister je vodila Mariborsko slovensko žensko društvo, ki je organiziralo počitniška letovišča in prve otroške kolonije na Krku in v Makarski, poskrbelo za štipendije in pomoč vojakom, slepim, mestnim revežem ... Štiri leta po Maistrovi smrti je za posledicami raka na želodcu umrla tudi Marija, zavedna Slovenka, mariborska narodna dama, ki je s svojim človekoljubjem dajala pečat vsemu naprednemu.

Kristina Gorišek
Prva letalka na Balkanu je samostojno prvič poletela 9. 11. 1932, zadnjič pa leta 1940 ...
Rodila se je v Mekinjah pri Stični in ker jo je vleklo pod nebo, si je sama plačala vse stroške šolanja, izpitni polet pa opravila v hudem neurju z vetrom in nalivom. V Evropi je bilo tedaj le 20 ali 30 letalk, Kristina pa je bila po sposobnostih enaka moškim kolegom! Bila je pogumna, vztrajna, širokih pogledov. Leta 1939 je spoznala svojega bodočega moža in l . 1940 je zadnjič letela. Po 2. vojni sta se z možem odselila v Anglijo in tam ostala za vedno ...

Janez Puh
Industrijalec in izumitelj se je v svetovni avtomobilski industriji uveljavil z različnimi tipi avtomobilov, motorjev in koles. Puhu so priznali kar 13 avtomobilskih patentov!
Za kolesa je pridobil 17 patentov, nekaj še za pisalne in šivalne stroje. Leta 1901 se je na graških ulicah pojavilo prvo Puhovo motorno kolo, 1904 se je predstavil z že izboljšano verzijo avta, 1906 je avtomobile izdeloval serijsko. Leta 1912 je Puhova tovarna zaposlovala 1100 delavcev in letno izdelala 16.000 koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov.

Josip Plemelj, ki je za zabavo množil petštevilčna števila, prvi rektor univerze v Ljubljani, nadarjen predavatelj in avtor številnih študijskih knjig.
Na Dunaju je študiral matematiko, fiziko in astronomijo. Svetovno slavo mu je prinesla rešitev Riemannovega problema. Po 2. vojni je 40 let predaval matematiko. Prizadeval si je, da bi tudi Slovenci privzeli dekadični način štetja (najprej desetice, nato enice – kot npr. v hrvaščini), saj je sodil, da prav to povzroča veliko napak pri računanju.

Filmski igralci in športniki svetovnega slovesa • Znanstveniki, inovatorji in pionirji • Glasbeniki in Filozofi • Dobrotniki in misijonarji ...

Marko Godina
je na tujem veljal za enega najbolj drznih in inovativnih mladih zdravnikov, doma je zablestel s posegi, kakršnih drugje še niso opravljali. Bil je prvi na svetu, ki je s pomočjo mikrokirurgije rešil zmečkano dlan hrvaškega kmeta in nogici dvoletnega dečka. Povsod po svetu velja za pionirja mikrokirurgije, vizionarja in genija, umetnika in človeka, vrednega spoštovanja in občudovanja.

Albin Belar
Utemeljitelj znanstvene seizmologije v Evropi, začetnik radiofonije na Slovenskem, pionir med varstveniki narave. Izdelal je prototip prvega prenosnega seizmografa na svetu ter skupaj s Codellijem razvil brezžični sprejemnik za sprejemanje točnega časa. Bil je med soustanovitelji Triglavskega narodnega parka.

Branislava Sušnik
Antropologinja, ki je kot prva ženska študirala na Papeškem inštitutu, za kar je morala dobitai posebno dovoljenje, je večino svojega življenja preživela med Indijanci v južni Ameriki ter raziskovala njihove jezike. Prejela je številna paragvajska državna odličja, njena bibliografija zajema več kot 80 del.

Prelistajte knjigo

Še več o knjigi>>>