SKRIVNOSTNE SOLIDARNOSTI

Ženska približno štiridesetih let v kraju svojega otroštva v Bretanji sreča svojo nekdanjo učiteljico klavirja, ki jo povabi, naj živi pri njej. Polagoma se znova naseli v okolju svoje mladosti, spet najde prvo ljubezen, se zbliža z bratom, na novo odkriva nekoč domače prostore, po dolgih letih sreča hčerko. Polifoni glasovi oseb, ki jo srečujejo in poznajo, pristavljajo svoje videnje ženske, ki se odmika od preteklosti in civilizacije, ter nenavadnih, skrivnostnih in čedalje bolj divjih ter molčečih odnosov, ki jih vzpostavlja z ljudmi in naravo. Te skrivnostne solidarnosti so močnejše od prijateljstva, drugačne od ljubezni, podobne izvornemu zarotništvu. Tudi v skoraj alegoričnem razmerju do narave, v kateri ženska, fascinirana nad njeno surovo in ogroženo lepoto, polagoma izginja.

Pascal Quignard (1948) je eden od izrazito eruditskih sodobnih francoskih pisateljev. Poleg romanov izumlja zelo samosvoje, heterogene literarne oblike, v katerih se fikcija meša z esejističnim razmišljanjem, zgodovinskimi pripovedkami in legendami. V slovenščino so bolj kot njegovi romani prevajana tovrstna dela.