VESOLJE

Ko človek iz svoje kože gleda v svet in v vesolje

Po več kot petintridesetih letih so pesmi iz zbirke Vesolje Gregorja Strniše znova ugledale svet skupaj z risbami Silvana Omerzuja. Gregor Strniša je Vesolju v spremni besedi dodal še svoje videnje in umevanje umetnosti, ki pojasnjuje in še poglablja moč njegove poezije. V poeziji združuje najmanjše delce vsega, kar obstaja, z neskončnostjo vesoljstva. Preproste, a čustveno močne Omerzujeve ilustracije se z besedami stapljajo v eno pripoved o človeku in živalih, o vremenu in tihih večerih, o temnih slutnjah in uporu, o lepoti in neskončnih globinah duše, ki se širi v véliki zunanji prostor ... – Ilustriral Silvan Omerzu. Avtorjeva spremna beseda.
 

Je za večno stehtan svet?
Je bíla polnoč ura zvezd?
Niso segle iz globin noči
dlani iz zadnje lehe prsti?