SLOVENSKA DEŽELA V LJUDSKI PRIPOVEDI

Ljudska pripoved kot dragocen dokument misli in modrosti naših dedov

Pripovedi, miti in legende slovenskih dežel segajo vse do 60.000 let stare piščali iz Divjih bab, do rojenic in velikanov, ajdovske deklice, zmajev in zakletih grajskih gospodičen. Opevajo pogum junaka Lambergarja, Martina Krpana in kralja Matjaža z neverjetno dolgo brado ... Zgodbe o nastanku dežele, o starih običajih in pomembnih zgodovinskih dogodkih premoščajo čas in prostor, vendar njihov namen ni le kronološki. Predajajo nam stare modrosti, ki so se skozi stoletja izoblikovale ob opazovanju narave in njenih čudes, ob trpljenju in uporu navadnih ljudi ter se kalile v srčnih željah po svobodi in samostojnosti slovenskih ljudi. – Zbrala in priredila Dušica Kunaver.

»V ljudski pripovedi so tudi moralna načela, zlati nauki, svarila, nasveti, grožnje, kazni, v njih je tudi zakonik dolžnosti na razdalji človek – bog. človek – človek in človek – narava.« Dušica Kunaver

Prelistajte knjigo



Triglavske gore ne bi bile tako polne divje lepote, če tam ne bi nekoč kraljeval Zlatorog. Tolmuni ne bi bili tako globoki, če povodni možje ne bi imeli v njih svojih kristalnih palač. V belih meglicah ob rekah so rajale bele vodne vile, zmaji pa so čuvali zaklade. Po deželi so potovali roparski vitezi, ljudska jeza je rušila gradove neusmiljenih graščakov ... Toda ljudska pripoved je pomenila tudi vero v boljše čase, v odrešitev. Žalik žena bo z dobrim nasvetom pomagala do obilne žetve, škrat v gori bo napolnil žepe z zlatom ...