HRUP

O umetnosti optimalnega odločanja in presojanja

Denimo, da različni inšpektorji za varno hrano različno ocenijo restavracije, ki se v ničemer ne razlikujejo, ali da je odločitev podjetja, kako obravnava pritožbe strank, odvisna od tega, kdo se ukvarja s konkretno pritožbo. Potem pa si predstavljajte, da isti zdravnik, sodnik, inšpektor ali uslužbenec pride do različnih odločitev glede na to, ali se to zgodi dopoldne ali popoldne, v ponedeljek ali sredo. Vse to so primeri hrupa – spremenljivosti pri presoji, ki bi morala biti vedno enaka. In čeprav na hrup naletimo povsod, kjer se ljudje odločajo, se tako posamezniki kot organizacije praviloma ne menijo za njegovo vlogo pri presojah in dejanjih. Hrup zapostavljajo. Z nekaj preprostimi prijemi je mogoče zmanjšati tako hrup kot pristranskost ter se zato bolje odločati. Prevedel Samo Kuščer.

»Hrup bo na nas vplival kot potres.« Robert B. Cialdini