ŽIVI OGENJ GLEDALIŠČA

V času epidemije je avtorica svoje zapise sestavila v mozaik zgodb o prvem stiku z gledališčem, otroštvu v Mladinskem gledališču, soočenju z disleksijo, študiju in poučevanju na AGRFT, igralskih nastopih, pisanju dramatike … Dodala je eseje o umetniški besedi, dramatiki, poeziji, komediji in tragediji ter petnajst portretov gledališčnikov, ki jih je srečevala na odru in v zakulisju. – Črno-bele dokumentarne fotografije.

Zato zame oder ni le prazna dlan, ki ji rišem črto preživetja, je dlan celovitega življenja. Moja dlan ni namenjena samo odru, je dlan, ki daje. Dlan, ki hrani, poboža otroka.

Prelistajte knjigo