TO JE TUD MALO MOJE DREVO

Kam pospravimo stvari, ko jih ne potrebujemo več? Kaj pa ljudi? Dramska besedila, ki pričajo o nevzdržnosti družbenih konvencij in ekonomske ureditve.

Stvari in ljudi je v teh časih preveč

Kam pospravimo stvari, ko jih ne potrebujemo več? Kaj pa ljudi? Zdi se, da je v času, ki se krči hitreje od naravnih in človeških virov, tako enih kot drugih odvečnosti vse več. Preveč? Dramska besedila Katarine Morano, zbrana pod naslovom To je tud mal moje drevo, v prepoznavno brzečem, pogovornem, mestoma celo eklektičnem, a vedno humornem jeziku slikajo prizore, ki prav zaradi svoje vsakdanjosti še toliko močneje pričajo o nevzdržnosti družbenih konvencij in ekonomske ureditve.

O ljubezni, ki nas bo raztrgala

O perfidnem pretakanju z družbene na intimno raven. O družbeni (ne)empatičnosti in trenutkih, ko se v eksistencialni grozi ustavimo, brez jasnega odgovora, kako naprej. O vseprisotni stanovanjski problematiki, izkoriščanju delavcev, razrednem vprašanju, disfunkcionalnih družinskih odnosih, o okoljski krizi in pa o ljubezni. Vsekakor o ljubezni, tisti, ki nas bo raztrgala.