SLAVA VOJVODINE KRANJSKE

Prenovljena izdaja

Leta 1689 je v Nürnbergu izšla Slava vojvodine Kranjske, delo barona Janeza Vajkarda Valvasorja in peščice njegovih sodelavcev. Nepreseženo znanstveno delo o naših krajih vam je zdaj na voljo v dragoceni knjižni izdaji, ki vas bo z osveženo vizualno podobo in lažje berljivim zapisom odpeljala v druge čase in kraje. Zgodovino, geografijo, etnologijo, vraže, mitologijo in zanimivosti iz znanstvenega sveta je Valvasor združil v eno samo hvalo deželi Kranjski, njenim posebnostim in lepoti. V času, ko so tovrstne izdaje imele vse velike evropske države, je njim ob bok postavil tudi Kranjsko! – Izbral in prevedel Mirko Rupel, spremna beseda Branko Reisp, zasnova Bogomil Gerlanc. Sepia reprodukcije brakrorezov (več kot 600), kakovosten papir v trpežni vezavi.

Še več o knjigi lahko preberete tukaj>>>

Kdo je bil Janez Vajkard Valvasor?

PLEMIČ
Kranjska plemiška rodbina Valvasorjev izvira iz pokrajine Bergamo v severni Italiji.

ŠOLAN VOJAK
Po šolanju pri jezuitih je J. V. Valvasor svoje znanje in izkušnje 14 let nabiral na vojaških potovanjih.

BIBLIOFIL, ZBIRATELJ, TISKAR
Bil je lastnik mogočne knjižnice, ki je vsebovala vsa pomembna znanstvena dela tistega časa.

IZUMITELJ IN PIONIR ZNANOSTI
Strasten raziskovalec Cerkniškega jezera, izumitelj ulivanja tanjših bronastih kipov v enem kosu, prvi arhitekt načrta za predor pod Ljubeljem ...

ČLAN KRALJEVE DRUŽBE IZ LONDONA
Leta 1687 je Valvasor postal član družbe, ki med svoje člane prišteva Charlesa Darwina, Isaaca Newtona, Alberta Einsteina in številne nobelovce.

POLIHISTOR IN NARAVOSLOVEC
Valvasor je svojo dobo presegel prav z ambicioznim opisom dežele, s Slavo vojvodine Kranjske.

JANEZ VAJKARD VALVASOR – ZNANSTVENIK SVETOVNEGA FORMATA, GENIJ SVOJE DOBE

»Evropejec po duhu in izobrazbi, Kranjec po domovinstvu, spada med najznamenitejše in najvrednejše
može, ki so živeli in delali na slovenski zemlji.« Branko Reisp, bibliotekar in zgodovinar

ZAKAJ JE SLAVA VOJVODINE KRANJSKE ŠE DANES IZJEMNEGA POMENA?

• ker gre za najobsežnejše in najbolj temeljito delo o naših krajih in naših prednikih;
• ker tudi v svetovnem merilu sodi med najboljša znanstvena dela iz tega obdobja;
• ker krepi zavest o povezanosti slovenskega naroda;
• ker gre za zanesljiv vir podatkov o naravi, ljudeh, običajih, družbeni ureditvi in kulturi;
• ker gre za temeljno delo za vse, ki jih zanima zgodovina, geografija in etnologija;
• ker predstavlja bogato zakladnico znanja, podatkov in zanimivosti za vsako slovensko družino!

V njej poiščite:

- premišljen izbor iz najpomembnejšega in najbolj obsežnega dela o naših krajih;
- slikovite in natančne opise vasi, krajev in mest, številne naravne in kulturne znamenitosti;
- opise prebivalcev in njihove navade, šege, vraže in zanimivosti;
- zgodovinska dejstva in dogodke, ki so zaznamovali skupno narodovo preteklost;
- mnoge zgodbe, anekdote, pripovedi in legende.

Oglejte si nekaj bakrorezov iz Slave vojvodine Kranjske. Po Valvasorjevih risbah so jih pripravili največji mojstri bakroreza tistega časa.


KRANJSKI KOZOLEC
»Sem se spravi požeto žito, da se posuši, kajti da bi se sušilo na polju, kakor je navada v
drugih deželah, tega ne dopušča čas, zlasti, ker se tu polje, brž ko je požeto, znova preorje in poseje …«


PROMET PO LJUBLJANICI
»Ljubljanica nosi veliko ladij in vsake vrste blago, tako, ki prihaja iz Italije, in tako, ki je namenjeno tja.
/…/ Male ladje so narejene iz enega samega drevesa, imajo pa lesene strehe, da se da ponoči lepo mirno pod njimi spati …«


KRANJSKI KOVAČI
»… skoraj nikjer ne glade jekla in železa umetelneje in lepše kot pri nas. Menda je k temu spodbujalo
prebivalce v nemajhni meri dejstvo, da sta v tej deželi in soseščini od nekdaj bila meč in oklep vedno v rabi …«


NOVO MESTO
»Novo mesto leži ob reki Krki; čeznjo je zgrajen čeden lesen most. Dviga se na lepem griču
in je od narave utrjeno; vendar pa je obdano s hribi, ki so večji in višji od mesta samega,
tako da se da prav lahko s topovi strahovati ...«


TURJAK
»Ves grad s tremi velikimi okroglimi stolpi je do pasu krasno zgrajen iz rezanega kamna,
tako da more dolgo vzdržati sovražni napad in se smejati sovražnikovim naklepom.«


ZEMLJEVID KRANJSKE
»Vojvodina Kranjska meji danes na severu na Koroško in Štajersko, na jugu na Istro /…/.
Na vzhodu se dotika Hrvatske in Slovenske marke, na zahodu Furlanije …«

Prelistajte knjigo