Vedutisti, »fotografi svojega časa«, so nam namreč zapustili izjemno zakladnico nekdanjih podob naših krajev. To bogastvo je večinoma skrito v arhivih in depojih številnih muzejev in zasebnih zbirk, razpršenih po vsej Sloveniji in širše po Evropi. V knjigi Slikovite podobe Slovenije je prvič tako celovito predstavljeno tudi slovenskim bralcem.

- prvi celovit pregled podob krajev, trgov in njihovih znamenitosti številnih avtorjev na naših tleh v 2. pol. 19. stoletja
- prvič v eni knjigi objavljeno bogastvo iz domačih in tujih muzejev in knjižnic ter zasebnih zbirk
- doživeti opisi, zanimivosti, utrinki iz življenja nekdaj

Prepoznate Ljubljano na veduti?

"Po reki plovejo razkošno okrašene barke s slavnostno oblečenimi gosti. Ob bregu se stiskajo streharji, preprosti čolni, s katerimi so sicer prevažali tovore, a tudi na njih ne manjka radovednih Ljubljančanov. Skoraj ne morete verjeti, kako drugačen, skoraj neprepoznaven je bil naš svet ne tako daleč nazaj?"

Veduta prikazuje slavje na Ljubljanici 15. avgusta 1819 ob obisku njegove visokosti avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda.

Janez Krstnik Scherer: Slavje na Ljubljanici

Prepoznate Koper na veduti?

"Koper v času nastanka vedute še ni bil del celine. Z nasutjem so povezali otok in celino šele leta 1827. V otoško mesto, zavarovano s stolpi in topovskimi ploščami, je vodilo skozi mogočni Levji grad – Castel Leone – delno zidano, delno leseno mostišče."

Francesco del Pedro, Marco Sebastiano Giampiccoli, veduta Kopra, 1781

Knjigo Slikovite podobe Slovenije bogati izjemno besedilo dr. Ivana Stoparja, priznanega zgodovinarja in strokovnjaka, ki je dolga leta zbiral gradivo v domačih in znamenitih tujih muzejih, npr. v Gradcu, Trstu, Londonu, na Dunaju, itd. v knjižnicah in zasebnih zbirkah, ki drugače niso dostopne. Ob doživetih opisih podob v uvodu podaja tudi izčrpen pregled te umetnosti pri nas, na koncu knjige pa lahko najdemo še življenjepise njihovih avtorjev.

Ivan Stopar, slovenski kastelolog in umetnostni zgodovinar, 29. april 1929, Ljubljana. Stopar je iz umetnostne zgodovine diplomiral in doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Najbolj je poznan kot avtor knjige Gradovi na Slovenskem, sicer pa njegova bibliografija obsega okrog 50 monografskih publikacij, kulturnozgodovinskih vodnikov in drugih strokovnih člankov. Za svoje delo je prejel več nagrad.