Stendhalov roman Parmska kartuzija (1839) sodi med velikane svetovne književnosti. A velikani so velikani zato, ker niso mrtvi: pripoved o žitju in bitju italijanskega plemiča Fabricea del Donga, ki ga viharji usode od rojstva leta 1798 popeljejo skozi turbulenco prihajajoče zgodovine, zaradi občečloveških dilem še danes ni zastarela. Vojno in ljubezen, spokorništvo in mnogo drugega poznajo vsi časi in kraji, ki jim nič človeškega ni tuje. Že Balzac je bil trdno prepričan, da je ta »romantični triler«, prepleten z intrigami in prevarami, najpomembnejše delo svojega časa. In res, zgodovina je rekla svoje: revolucionarna Parmska kartuzija je premaknila tečaje zgodovine literature v novo smer in z ogledalom »staremu« svetu tlakovala pot v novega. Novo prej ali slej postane staro, sveže ideje pa ostanejo večno žive in te polnijo Stendhalovo literarno mojstrovino, ki še danes buri domišljijo svetovnega in slovenskega bralca.
Prelistajte knjigo
Strani
Širina
Višina
Debelina
Jezik
