0
0,00
Vaša košarica je prazna
Hitro naročanje
E-naslov / članska št.:
Geslo:
 
KNJIGE  /  Književnost  /  Domača in prevodna poezija / 

VELIKANI SLOVENSKE POEZIJE KOMPLET

 
 
 
VELIKANI SLOVENSKE POEZIJE KOMPLET
VELIKANI SLOVENSKE POEZIJE KOMPLET
Kataloška št.: 549808
Cena 79,90 EUR
Klubska cena: 75,91 EUR
Opis
Podrobnosti
Mnenja in ocene
Več kot 300 brezčasnih pesmi in pesnitev: France Prešeren, Simon Gregorčič, Anton Aškerc, Josip Murn Aleksandrov, Oton Župančič

Čas, v katerem so ustvarjali, se razteza čez stoletje, od Prešerna do Župančiča, od romantike do moderne. Pet poetov–velikanov, ki so nedvomno najmočneje vplivali na razvoj modernega slovenskega jezika, misli in družbe, je v zbirki predstavljenih s pretehtanim izborom in spremnimi besedami, ki nanovo osvetljujejo njihova življenjska dela in njihov pomen za naslednje rodove. – Ilustriral Rudi Skočir. Izbor pesmi in spremne besede Igor Grdina, Mihael Glavan, Peter Kolšek, Ignacija J. Fridl.

 

Velikani slovenske poezije, Prešeren, Gregorčič, Aškerc, Murn in Župančič niso ustvarili samo nekaterih najlepših del slovenske poezije, ampak so s svojo kulturno pripadnostjo in narodnim zanosom veliko prispevali h kulturnemu opredeljevanju Slovencev kot samostojne narodne skupnosti.

Prizadevali so si za slovenski jezik in so ostro nasprotovali potujčevanju. Njihove najlepše stvaritve so večinoma mojstrski prepleti ljubezni do dekleta, naroda in domačega sveta.


 



 

Krmar jim je bilo — srce, kompas — široki svet

 

Zanosni strastni sadovi njihovega hrepenenja se nas dotikajo in povezujejo tudi danes. Slovenski jezik so razvili in obogatili pomensko in besedno, obarvali s številnimi odtenki in toni, izpopolnili do najbolj mojstrskih oblik, vanje pa vpletli svoje osebne, pogosto trpke izkušnje, čustva in poglobljene misli o narodu, svobodi in razvoju.
 

Velikani slovenske poezije nas nagovarjajo tudi danes!

 
  • Prešeren, Gregorčič, Aškerc, Murn, Župančič niso nikoli spregovorili bralcem kot nedosežni ustvarjalci z visokega piedestala. Približati so se jim znali kot preprosti ljudje čutečega srca, zato so pri njih vedno našli razumevanje in odprto srce.
  • Vseh pet velikanov je dokazalo, da je materni jezik edino sredstvo, ki lahko prebudi dovolj ustvarjalnih energij za to, da Slovenci enakopravno vstopijo v »svet narodov«.
  • Vsakokrat, ko boste vzeli v roke njihovo poezijo, zanosne in strastne sadove njihovega hrepenenja, sanjarjenja, vizionarstva, boste občutke prebudili tudi v sebi, obudili številne spomine, se navzeli zanosa, črpali iz pesmi moč in navdih.
 

Iz zakladnice naše glasbene dediščine  

 

Številne pesmi pesniških velikanov se uvrščajo tudi v zakladnico naše glasbene dediščine. To velja tako za Prešernove pesmi (z Zdravljico na čelu, katere 7. kitica je postala po osamosvojitvi slovenska himna, in drugimi pesmimi, kot so Strunam, Pod oknom, Nezakonska mati, Judovsko dekle …).

Hitro so uglasbili pesmi Simona Gregorčiča (samospevi bratov Gustava in Benjamina Ipavca, Miroslava Vilharja in Antona Foersterja). Postale so zelo priljubljene. Prepevali so jih na čitalniških prireditvah, ugledni solisti in zbori jih pojejo tudi danes.

Gregorčičeva pesem Ohrani Bog te v cveti nosi v uglasbeni obliki naslov Planinska roža. Tako za to pesem, kot tudi za pesmi Njega ni, Izgubljeni cvet in Veseli pastir danes marsikdo ne ve, da je njihov avtor Simon Gregorčič, saj so jih ljudje hitro vzeli za svoje — so ponarodele.

 

Simon Gregorčič

Ohrani Bog te v cveti (Planinska roža)

Stoji v planini vas, tam rajska roža rase;
za druge ne in zase, za me cvete njen kras.
A meni v daljnem sveti
življenje zdaj veni;
ohrani Bog te v cveti,
planinska roža ti! … (1. kitica)

 

Prvič je bila objavljena leta 1880 pod imenom Bojan v Dunajskem zvonu. Nastala je po slovesu mladega kaplana iz Kobarida, kjer je spoznal »neizpeto pesem« svojega življenja: pesnico in učiteljico Dragojilo Milekovo, s katero ga je družilo tako pesnjenje kot vzneseno delovanje v tamkajšnjem kulturnem društvu.

Planinsko rožo sta uglasbila kar oba brata: Benjamin in Gustav Ipavec. Benjaminovi uglasbitvi sta lahko vsak v svojem kraju prisluhnila tudi pesnik in Dragojila, ki je kmalu zatem podlegla jetiki. Malo pozneje je pesem uglasbil še Benjaminov brat Gustav, katerega uglasbitev se je bolj priljubila ljudem. Doživela je velik uspeh, saj je še pred prvo svetovno vojno izšla pri Londonski založbi Gramophone Concert Company.
 

Preporod doživljajo tudi Aškerčeve balade (Ciganka Marija, Polnočna potnica …).

  
VezavaVezava
KARTON
 
ŠirinaŠirina
153
 
VišinaVišina
249
 
DebelinaDebelina
86
 
ZbirkaZbirka
VELIKANI SLOVENSKE POEZIJE
 
Stran v kataloguStran v katalogu
27
 
ISBN/EAN:
ISBN/EAN:
3831022466836
 
Kdor si je ogledal tale izdelek, si je ogledal tudi...