Čas koz (1993), ki je v makedonski književnosti postal že klasično delo in bil do zdaj objavljen v več kot 20 jezikih, je polifonični, zgodovinski, alegorični, folklorni in fantastični roman, ki na tragikomičen način opisuje življenje v Makedoniji po drugi svetovni vojni.

Leta 1948, ko je Tito prekinil sodelovanje s Stalinom, začnejo oblasti po njegovem ukazu, v duhu novega proletariata in tovarn, kmete vabiti v mesta, vendar v mesto z njimi pridejo tudi njihove koze. Lačni meščani Skopja nove prebivalce sprejmejo z navdušenjem. Toda oblasti začnejo na podlagi Zakona o kozah živali iztrebljati, nečloveško dejanje pa postane bizarno ogledalo urbanega proletariata, ki koze razglasi za največje sovražnice socializma. Pripovedovalčev oče se v iskanju rešitve za koze, ki so obubožanim družinam prinašale hrano, spoprijatelji s kozarjem. Koza kot glavni lik romana pooseblja upor proti prisilni urbanizaciji ruralnega prebivalstva, boj za kozo postane boj za preživetje, za svobodo, za demokracijo, njihovo žrtvovanje pa žrtvovanje ljudstva.

Luan Starova (1941, Podgradec, Albanija), makedonski pisatelj albanskih korenin, ki ga kritiki imenujejo »sinteza balkanskih kultur«, je avtor največje balkanske sage v makedonski književnosti. Njegove knjige so prevedene v več kot dvajset jezikov, prejel je številna literarna priznanja.

***

Mediji o knjigi:

»Čas koz je v makedonski književnosti že klasično delo in je bilo prevedeno v več kot 20 jezikov.« - Delo

» … avtor nam s to fresko povojne Makedonije izpiše prepričljiv milje, v katerem so pomenljiva že sama imena koz, denimo Stalinka, ki jih oče pripelje k hiši.« - Bukla

»Boj za kozo' po besedah avtorice spremne besede lahko predstavlja tudi neke vrste kontrarevolucijo.« - rtvslo.si

»Balkanska saga za poletne dni ali polifonični, zgodovinski , alegorični, folklorni in fantastični roman, ki tragikomično opisuje življenje v Makedoniji.« - Sensa

»Roman Čas koz je v marsičem avtobiografski prikaz življenja v povojni Makedoniji, ko je komunistična oblast tamkajšnje kmete čez noč želela spreobrniti v tovarniške delavce in je z likvidacijo koz želela po hitrem postopku pridobiti novo delovno silo, ki bi bila odvisna izključno od industrijske tehnologije, socialističnega samoupravljanja in zatiranja tradicionalnih oblik podeželske skupnosti.« - Miša Gams, Radio Slovenija