Knjiga leta 2020

Celovit, izčrpen in dokumentiran prikaz gibanja!

"Nič si nisem izmislil, nič namerno izpustil, nič olepšal." Dr. Jože Pirjevec

Druga svetovna vojna je bila najtežja preizkušnja v krvavi zgodovini jugoslovanskih narodov. Unikatno partizansko gibanje, kakršnega ni poznala Evropa, je zrastlo iz želje po svodobi in se kot eno redkih v Evropi lahko "ponašalo" z osvobojenimi ozemlji, kjer so delovale šole in bolnišnice. Monumentalno delo našega priznanega zgodovinarja prinša celostni prikaz nastanka in razvoja partizanskega gibanja na tleh Kraljevine Jugoslavije. A ne le partizanstva, tudi razvoja komunistične partije, ki je že med vojno prevzela nadzor nad revolucijo in uporom ter nad ljudmi. Avtor v knjigi temeljito osvetljuje razmerja znotraj partizanske organizacije in drugih nacionalističnih vojaških formacij, pojasni pa tudi razmerja med partizani in zavezniki v protihitlerijanski koaliciji. - Dokumentarne črno-bele fotografije.

PRVI CELOSTNI PRIKAZ PARTIZANSKEGA GIBANJA med leti 1941-1945

● Kako so se med drugo svetovno vojno organizirali partizani in druge vojaške formacije na ozemlju Kraljevine Jugoslavije?
● Kako so partizani manevrirali med silami osi, Sovjetsko zvezo in lastnimi cilji?
● Kdaj je vstaja v Sloveniji poleg nacionalega dobila tudi revolucionarni predznak?

"Kdo nam bo prinesel svobodo, če si je ne bomo izborili sami?" Bilten glavnega partizanskega štaba

IZČRPNO IN CELOVITO
Vloga in pomen partizanskega gibanja za jugoslovanske narode ter pomembni prispevek partizanov k porazu tretjega rajha.

URAVNOTEŽENO IN OBJEKTIVNO
Različni vidiki in stališča nosilcev odpora, ki se se med drugo svetovno vojno na jugoslovanskih tleh borili enkrat z ramo ob rami, drugič s puško proti puški.

DOKAZANO IN DOKUMENTIRANO KOT ŠE NIKOLI
Nova dejstva, ki temeljijo na dokumentih iz na novo odprtih arhivov po vsem svetu, podkrepljena s citati iz osebnih dnevnikov in pričevanji udeležencev!

VEČ KOT 200 FOTOGRAFIJ, ŠTEVILNE OBJAVLJENE PRVIČ
Dokumentarne fotografije vojaških poveljnikov, generalov in borcev - njihovih pohodov, osvajanj in zmag ter pretresljivih zločinov.

Zgodovinska resnica v vsej njeni veličini kakor tudi v zablodah, tragiki in zločinih ...

SLOVENCI NA SEZNAMU ZA IZBRIS
Hitler si je aprila 1941 bo prihodu v Maribor zaželel, da bi bila ta dežela spet nemška, italijanski fašisti pa so bili do Slovencev še bolj neusmiljeni. Italijanski zunajani minister je po obisku pri sekretarju fašistične stranke zapisal: "Vse hoče pomoriti. Dovolim si omeniti, da jih je en milijon. Ni važno - odločno odgovarja - narediti je treba tako kot Ascari in jih vse iztrebiti!"

PRVIČ SO V BOJ ODŠLE TUDI ŽENSKE!
V partizanski gverili so se ženske prvič pojavile kot borke. Po Titovem pripovedovanju je bilo v Črni gori na začetku upora v partizanskih vrstah 40 odstotkov žensk. Izakazale so se v boju, izstopale pa so s krutostjo in fanatizmom. Kasneje se je njihovo število zmanjšalo, v vsem jugoslovanskem prostoru pa jih je ostalo okoli 12 odstotkov.

KOMUNISTI PREVZAMEJO POBUDO
Komunisti so kmalu začutili, da je narod ogrožen. Brez njihovega prepričanja, da bodo ustavarili boljšo prihodnost, brez njihovega fanatizma, organiziranosti in discipline narodno-osvobodilnega gibanja ne bi bilo. Ljudem so znali "vliti pogum za enkraten, epski upor proti okupatorju".

TOLIKO RAZLIČNIH BORCEV
Na jugoslovanskih tleh se je spopadlo več kot 16 različnih vojaških skupin (partizani, četnki, ustaši, domobranci, pečanci, vermaht, italijanska, bolgarska, madžarska vojska, balisti, Britanci, Američani, Rdeča armada, italijanski salojevci (X MAS), kozaki ...). Boji so zahtevali več kot milijon smrtnih žrtev.

Prelistajte knjigo

Jože Pirjevec je preživel otroška in mladostna leta v Trstu, kjer se je rodil leta 1940. Rasel je v družini, ki mu je vcepila močno ljubezen do domovine, čeprav se je po vojni izselila iz Sežane zaradi odklonilnega odnosa do Titovega režima. Po končani filozofski fakulteti na Univerzi v Trstu je nadaljeval študij na Normalki v Pisi, elitni italijanski visoki šoli, ki mu je odprla okno v svet. Diplomiral je iz zgodovine z razpravo o odnosih med slovanskimi in italijanskimi patrioti v času risorgimenta. Nato je obiskoval Diplomatsko akademijo na Dunaju in leta 1978 doktoriral na ljubljanski univerzi.

Od leta 1971 je poučeval zgodovino Vzhodne Evrope na Univerzi v Pisi, pozneje pa isti predmet oziroma zgodovino slovanskih narodov v Trstu in v Padovi, kjer je leta 1986 postal redni profesor. Od leta 2001 poučuje sodobno zgodovino na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, sodeluje pa tudi s tamkajšnjim Znanstveno-raziskovalnim središčem. Svoje delo je posvetil problematiki mednarodnih stikov, kar ga je popeljalo v velike znanstvene centre: Dunaj, München, London, Moskvo, Rim, Paris, Berlin, Washington, New York, Boston, Prago, Varšavo, Oslo, Beograd, Zagreb, Ljubljano. To so mu omogočile prestižne štipendije, od katerih velja omeniti predvsem štipendijo A. von Humboldt-Stiftung.

V zadnjih tridesetih letih je poleg številnih člankov objavil tudi devet monografij, ki so posvečene predvsem zgodovini slovenskega in jugoslovanskega prostora v 19. in 20. stoletju. Njegovo delo je bilo nagrajeno v Italiji in v Sloveniji, kjer mu je komisija Zoisovega sklada leta 2007 podelila naslov ambasador znanosti. Že vrsto let je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Za njegov angažma na družbenem polju pa mu je leta 2011 Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja podelila listino ZZB NOB Slovenije.

***

Mediji o knjigi:

»Čeprav gre za domišljijsko delo, pa Vagnerjeva okoliščine, v katerih se znajde prisilno združena druščina beguncev, opiše tako realno in slikovito, da se bralcu ni težko zamisliti in razmišljati » kaj pa če ...« - Simona Kruhar Gabršček, Marketing magazin

»Kako pomembni so vera, upanje in ljubezen v ključnih trenutkih, je spretno zapisano v tedaj znanstvenofantastičnem zapisu avtorice, ki se je po desetih letih izkazal za realen zapis nekega časa, ki nas bo za zmeraj spremenil.« - Urška Krišelj Grubar, Pomagaj si sam, priloga Zarje

»Monumentalno delo je plod več desetletij proučevanja arhivskih virov na temo druge svetovne vojne, v katerem dogajanje na jugoslovanskih tleh postavijo v širši evropski okvir.«- Neva Zajc, Radio Koper

»Knjiga je plod več desetletnega študija literature in brskanja po arhivih od Washingtona do Berlina in Moskve. Nisem iz partizanske družine – je uvodni stavek Jožeta Pirjevca.« - Špela Kožar, TV Slovenija

»Kot je ob današnji predstavitvi knjige dejal avtor, si ni želel napisati apologije partizanov, temveč se je odločil, da je treba razkriti vse, tako pozitivne kot negativne stvari. Predvsem zato, ker morajo vso resnico poznati prihodnje generacije.« - STA

»V knjigi poskuša predstaviti tudi, kako kompleksno je bilo partizansko gibanje in kako pomembno je postalo kot vojaška sila.« - www.rtvslo.si

»Zadal si je za nalogo, da ne sme pisati apologije partizanstva. Ali mu je uspelo? V končni konsekvenci ne, kar bo pokazala tudi sestava njegovega bralstva. Pirjevec se z videzom nepristranskosti ne beli glave, že v predgovoru pove, kdaj in zakaj je šel v hosto in stopil na partizansko stran.« - Ivan Puc, Reporter

»Pripoved na podlagi zgodovinskih dokumentov v uvodnih poglavjih opisuje nastanek partizanskega gibanja, ki ga je Pirjevec označil za najrazvitejšega in najbolj intelektualno podprtega izmed vseh evropskih odporniških gibanj. Avtor je v pripoved vtkal opis vloge komunistov, ki so sčasoma nad partizanskim gibanjem prevzeli nadzor.« - Uroš Škerl Kramberger, Dnevnik

»Partizani se sicer do neke mere navezujejo na Pirjevčevo knjigo Tito in tovariši (2011). Ko se je ukvarjal z njo, je v Titovem arhivu v Beogradu naletel na njegove spomine iz vojnega časa, za katere niti v arhivu niso vedeli, da obstajajo. Ta "debeli šop papirja" si je tedaj zaradi časovne stiske prihranil za drugič, pozneje pa je postal izhodišče nove knjige o partizanih.« - Reka Šav, Primorske novice

»Pirjevec je skušal predstaviti, kako kompleksno je bilo partizansko gibanje in kako pomembno je postalo kot vojaška sila, pravzaprav kot vezni člen med dvema frontama – rusko in zahodno fronto, na kar po njegovih besedah pogosto pozabljamo.« - Primorski dnevnik

»O genezi in razvoju tega gibanja in v kontekstu svetovne zgodovine je Jože Pirjevec napisal 944 strani dolgo knjigo, ki se bere kot napeta, tragična, kruta in junaška zgodovinska zgodba, polna različnih akterjev.« - Irena Štaudohar, Delo »Že hitri pregled knjige Partizani razodeva namero, da se s partizanstvom legitimira revolucijo. A komunistična partija je v kominterni sodelovala v paktu Stalin-Hitler, prešla v podporo Stalinu za ustanovitev sovjetske republike Slovenije oziroma Jugoslavije za podreditev Slovencev in drugih narodov; v Sloveniji že z uzakonitvijo Vosa jeseni 1941.« - dr. Janez Juhant, Reporter

»… je Pirjevec dejal, da se knjiga nekoliko navezuje na njegovo prejšnje delo Tito in tovariši, saj je med brskanjem po arhivih zanjo naletel na zajeten kup zapiskov Titovih spominov iz vojnega časa, za katere se je odločil, da jih bo nekoč uporabil, kot vire pa je uporabil tudi dnevnike, osebne zapise in pričevanja nekaterih neposrednih udeležencev narodnoosvobodilnega boja v Jugoslaviji.« - Novi glas

»Avtor te knjige se je rodil 1. junija 1940 v Trstu in vojno preživel kot otrok. Ob svoji 80-letnici je nam (in sebi) podaril to monografijo, ki je nov in našemu času primerni spomenik slovenskega in jugoslovanskega partizanstva.« - Miha Naglič, Gorenjski glas

»Knjiga, ki bi bila vratolomna leta 1985.« - Bernard Nežmah, Mladina

»/…/ strokovno delo je opazila tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost, ki mu je podelila priznanje odličnost v znanosti za knjigo Partizani.« - Denis Sabadin, Primorske novice