Žlahtna dediščina pesniškega genija

Prešeren je leta 1846 izbral in uredil pesmi, ki jih je tiskarna Jožefa Blaznika izdala leta 1847 v 1200 izvodih. 150 posebnih izvodov je vsebovalo akrostih, posvečen njegovi pesniški muzi Juliji. Vse te izvode je dobil avtor in jih podaril izbrancem. Faksimilirano izdajo tiskarskega rokopisa iz l. 1846 hranijo v NUK-u v Ljubljani, zdaj pa so vam velike Poezije na voljo v jubilejni ilustrirani izdaji. Izjemne risbe kaligrafa in umetnika V. Scagnettija ob vsaki pesmi pričarajo duha pesnikovega ustvarjanja – doživite ga ponovno s Krstom pri Savici, Zdravljico in Nezakonsko materjo, Turjaško Rozamundo in Povodnim možem, glosami in čebelicami, gazelami in veličastnimi soneti, katerega krona so Magistrale, posvečene neizpolnjeni ljubezni ... – Spremna beseda dr. Igorja Grdine o osebnosti Franceta Prešerna ter spremni besedi dr. Marka Terseglava in Pavleta Učakarja o Valentinu Scagnettiju.

Prešeren je Slovencem, kar je Shakespeare Angležem ali Goethe Nemcem. Njegove pesmi so se nam vrasle v srce in dušo, hkrati pa je z njimi ustvaril tudi temelje slovenskega pesniškega jezika. Ustvaril je dragoceno izročilo, zaznamoval in postavil visoka oblikovna in izrazna merila vsem prihodnjim generacijam. Prešernova poezija pomeni bogastvo misli, globino čustev in daljnosežnost vizije v dovršenih pesniških oblikah, ki sodijo med najvišje uresničitve zahodnoevropske poezije.

Novo, ilustrirano različico Prešernovih Poezij odlikuje 112 prvič objavljenih risb arhitekta Valentina Scagnettija (1909–2012). V začetku 60. let 20. stoletja se je predstavil s kaligrafskimi prepisi in risbami Shakespearovih sonetov, čeprav je bil z dušo in srcem zavezan slovenski poeziji, zlasti Prešernu. Več kot tri desetletja se je ukvarjal s Krstom pri Savici. Zdravljico je upodobil v vsaj desetih različicah kaligrafskih pisav in slikarskih tehnik.

Prelistajte knjigo