Zgodaj zvečer sta se Grega in Klemen s kupom pripomočkov odtihotapila nazaj v šolo. Splazila sta se v telovadnico in pokukala skozi vrata.
»Mislim, da je nekdo še tu,« je zašapetal Klemen.
»Oh, saj je samo Matevž Mevža,« je odvrnil Grega

Matevž je bil največja brihta na šoli. Trenutno je bil zaposlen z zadnjimi popravki na svojem novem izumu za natečaj.
»Bolje, da počakava, dokler ne odide,« je zašepetal Klemen.
»Ni šans,« je rekel Grega. »Tu je lahko celo noč. Greva in se pogovoriva z njim.«
Ko je Matevž videl, da se mu bližata Grega in Klemen, se ni razveselil. »Oh, ne!« je rekel. »Stavim, da sta prišla popravit naše izume.«
»Brihtna glavca,« je rekel Grega.
»Poslušaj, obljubiva, da tvojega izuma ne bova popravila, če obljubiš, da ne boš nikomur povedal, da si naju nocoj videt tu.«
Matevž se je ljubeče zazrl v svoj izum in se nejevoljno strinjal. »Obljubim,« je rekel.
»Super,« je rekel Grega. »Saj res, kaj pa sploh je ta tvoj izum? Videti je kot fotokopirni stroj.«
»Hja, bil je fotokopirni stroj,« je odvrnil Matevž, »pa sem ga temeljito predelal. Zdaj je izum, ki go obrnil svet na glavo. Imenoval sem ga CMERA 2000.«
»Obrni bo svet na glavo, ti mu daš pa ime CMERA???«
»Ja,« je odgovoril Matevž. »CMERA je okrajšava za Celoslikovni multiedetski reprezentacijski atomovkuptreskod-zbrkljalnik.«
»Mi je že žal, da sem vprašal,« je rekel Klemen.
»Naj vama pokažam, kako deluje,« je rekel Matevž. »CMERA 2000 lahko iz kakršnekoli dvodimenzionalne podobe ustvari živo tridimenzionalno kopijo. Poglejmo si na primer tole nenavadno fotografijo miši.«
Matevž je položil fotografijo miši na stekleni zaslon CMERE 2000 in pognal stroj. Luči v telovadnici so se zatemnile in videti je bilo, kot da CMERA 2000 srka vse vso elektriko, kaj je je v šoli. Kmalu se je stroj začel tresti in glasno brneti, drobne strele statične elektrike pa so švigale izpod njega.
»Upam, da je no bo razneslo,« je rekel Klemen.
»Oh, to ni še nič,« je rekel Matevž. »Morala bi videti, kako se je CMERA 2000 odzvala, ko sem kopiral pudlja!«
Končno se je po zaporedju bliskov in glasnih treskov stroj umiril. Zaslišal se je droben cin, skozi stransko loputo CMERE 2000 pa je na tla prilezla miška.
»Ni čudovito?« je ganjeno dejal Matevž.
Grega si je od blizu ogledal miško.
»Tole pa je res dober trik,« se je zasmejal Grega. »Nekaj časa sem ti celo verjel!«
»Nobenega trika ni,« se je pocmeril Matevž. CMERA 2000 res oživlja fotografije! Živja bitja sem ustvaril celo iz slik in risb!«
»Ja, seveda!« se je krohotal Klemen. »Pa sem mislil, da sva midva kralja potegavščin!«
Grega in Klemen sta hihitaje se odšla. Bil je čas za večje in boljše stavari.