Mehiška kuhinja
Ljubezen se začne v želodcu ...
S knjigo in predstavitvami njene slastne vsebine po Sloveniji sta v zadnjih dveh mesecih prejšnjega leta zanetila pravi »mehiški ogenj« in požela same pohvale in odobravanje vseh, ki so poskusili mehiške dobrote. Knjiga, ki je nastajala dve leti, je prava paša za oči, če se boste lotili priprave jedi, pa bo prav zadovoljen tudi vaš želodček ...
To je prav gotovo ena najlepših knjig leta 2011, saj se ne odlikuje le po izjemnem oblikovanju, ampak tudi po vsebini. Barvitost in raznolikosti mehiške kuhinje ne boste spoznavali le v receptih, ampak tudi v uvodu, ki predstavlja kulturo bivanja in prehranjevanja v Mehiki.
Špela Mihelač de Magana in Alejandro Magana živita na rajskem otoku Conzumel tik pred polotokom Jukatan, kjer imata restavracijo. Rada kuhata za ljudi in raziskujeta. Potujeta po Mehiki, spoznavata deželo, običaje in hrano.
SK.: Kako vam je všeč v Sloveniji?
Alejandro: Zelo, sicer sem pa tu že petič, odkar sva se pred šestimi leti spoznala. Ostala Evropa ni niti približno tako lepa. Upam, da boste Slovenijo ohranili tako lepo, kot je.
SK: Kako se Mehika razlikuje od Slovenije?
Alejandro: Mehika je zelo barvita dežela, ljudje so prijazni. Ne glede na to, da pri nas živijo ljudje različnih veroizpovedi, prepričanj in barv kože, se med seboj razumemo. Pri nas ni vojn in spopadov.
SK.: Posebnost vajine knjige so tudi barvite fotografije, ki ste jih posneli kar sami ...
Špela: Da, sama sem posnela vse fotografije, in prav nobena jed ni bila pripravljena le zato, da bi jo »postavili« v knjigo. Vse so bile namenjene prehranjevanju. Nisva jih obdelala, da bi bile na sliki videti lepše, takšne kot so bile skuhane in pečene, sva postavila pred objektiv in vse so služile svojemu prvotnemu namenu.
Alejandro: To ni lahko delo.
Špela: Ne, najprej sem mislila, da mi ne bo uspelo, spodbujala me je urednica knjige Nataša Müller. Samo fotografiranje mi je vzelo devet mesecev. Šele ko sem videla prve postavitve knjige, sem si oddahnila, saj sem spoznala, da bo knjiga čudovita!
SK.: Ali imate tudi v Mehiki pregovor, da gre ljubezen skozi želodec?
Alejandro: Da, a pri nas pravimo, da se ljubezen začne v želodcu ...
SK.: Zdi se, da Mehičani veliko časa posvečate tradiciji zdrave hrane?
Alejandro: Čeprav je hrana, kupljena na ulici, cvrta v olju, je to »dobra hitra hrana«. Ko sem bil majhen, ni bilo debelih ljudi. To pa se je spremenilo s prihodom hitre ameriške hrane. Zdaj imamo v Mehiki kar veliko pretežkih ljudi.
SK.: V mehiški kuhinji so zelo pomembne tudi tradicionalne začimbe. In vse, kot sem prebrala v vajini knjigi, niso pekoče?
Špela: Salse niso vedno »vroče«. Zdrave so. Ne da bi vedeli, Mehičani prav s salsami pojedo ogromno paradižnika. Najnovejše raziskave potrjujejo dejstvo, da paradižnik vsebuje likopen, ki je povezan s preprečevanjem raka na črevesju. Zato je v Mehiku najmanj ljudi na svetu s to boleznijo.
SK.: Se vam zdi, da zadnje desetletje ali dve pretiravamo s propagiranjem zdrave hrane?
Alejandro: Ne, to je potrebno! Tudi midva se trudiva, da jeva zdravo: svežo hrano, ki zraste na najinem vrtu. Nič konzerv. Mnogo Mehičanov jé tako. Naša vlada je celo z odlokom prepovedala »junk food« v šolah. Otrokom ponujajo zdravo hrano. Želijo si, da bi bila naslednja generacija zdrava!
SK.: Hkrati z zavedanjem o zdravi hrani po svetu raste tudi osveženo zanimanje za etnične kuhinje ...
Alejandro: Da, zdi se mi, da je to tudi del »upora« proti amerikanizaciji sveta, ki poteka na vseh področjih našega življenja in bivanja. Ali veste, da chili con carne ni mehiška jed, ampak ameriška? To je kot chop sui – tega so izumili v Kaliforniji!
SK.: Ste že jedli v ljubljanski Cantini, kjer ponujajo mehiško hrano?
Alejandro: Sem, tam kuhajo dobro, a hrana ni povsem mehiška, če me razumete. To je tako, kot da bi vi v Mehiki hoteli jesti golaž. Meso bi bilo v redu, tudi začimbe, a vseeno to ne bi bil pravi golaž ...
SK.: Posebnost in prednost vajine knjige je, da je soavtorica Slovenka, ki dobro pozna tako razmere v Mehiki kot v Sloveniji. V receptih, v katerih so uporabljene tipično mehiške sestavine, ki jih drugje ni moč dobiti, sta opozorila na možne zamenjave ...
Špela: Zelo sem se potrudila. Vendar pa vsakič, ko se vrneva v Slovenijo, najdem nekaj stvari več. Le listov koruze, ki se uporabljajo za jed tamali, ni v trgovinah. Morda pa poznate koga, ki goji koruzo ...
SK.: Tovrstne knjige, kot je vajina, kar kličejo po nadaljevanju. Imata kakšne načrte za novo knjigo, čeprav se navdušenje nad to še zdaleč ni poleglo?
Špela: Da, želiva si napisati nekaj pripovednega. Opisati, kako mistična in čarobna je Mehika. Rada potujeva in spoznavava ljudi, ki še živijo prvobitno.
Na severu Mehike je sveta zemlja z romarskimi kraji. Ljudje prehodijo tudi do 500 km, da obiščejo te svete kraje, kjer imajo obrede. Bila sva tam, skupaj z budisti, ki so jih povabili. Imava tudi nekaj dokumentacije ...
Na severu Mehike je sveta zemlja z romarskimi kraji. Ljudje prehodijo tudi do 500 km, da obiščejo te svete kraje, kjer imajo obrede. Bila sva tam, skupaj z budisti, ki so jih povabili. Imava tudi nekaj dokumentacije ...
Alejandro: Oba imava v sebi pustolovsko žilico, zato pogosto potujeva tudi v težko dostopne kraje, v gorate predele in v džunglo. Vsega pa vendarle ne moreva poslikati. Tem ljudem, ki živijo tako drugače od nas, sem tudi jaz tujec ... Lahko pa se z njimi pogovarjava in izkusiva del te čarobnosti, barvitosti in raznolikosti, ki jo ponuja Mehika.
Fotografije: Špela Mihelač de Magana in arhiv MKZ
Za SK se je pogovarjala Suzana Jeklic
Knjigo in hrano sta avtorja Sloveniji predstavila na kar 7 predstavitvah: brbončice so bile potešene ...
Špela in Alejandro v Real de Catorce na severu Mehike, kjer sta se spoznala: turistka, priznana slovenska prevajalka španščine in francoščine, in psiholog na oddihu, ki je urejal restavracijo v najemu ...
Tortillero, nekoč lesene stiskalnice za tortilje, danes na tržnicah že zamenjujejo aluminijaste ali železne, ki pa prav tako služijo namenu.
Nadevane bučke so polnjene s slastnim nadevom iz koruze, gnjati in smetane. Čeprav recept najdete med prilogami, bodo čudovita glavna jed!
Prav kremne juhe so najbolj navdušile gospo Špelo: v knjigi boste našli slastne recepte, kot je tudi ta za hladno avokadovo juho s tekilo!
Sočni trakovi mesa za tacose so lahko telečji ali piščančji. Čez noč marinirani in na hitro popraženi na zelo vročem olju se bodo kar stopili v ustih!
Paradižnikova in mehiška salsa obe vsebujeta pekoče čilije, vendar ju lahko nadomestite s pekočim feferonom ali peperoncinom.
Špinačna solata s pomarančnim prelivom: liste potresemo s čebulo in sončničnimi semeni ter jo prelijemo s pomarančnim sokom in sojino omako.
Bananin kolač je pecivo, ki bo odlično teknilo ob kavi ali čaju. Priprava in peka vam bosta vzeli 50 min. Poskusite, ne bo vam žal!
Hranljivi napitek z ovsenimi kosmiči in jagodami je topel napitek, ki ga sladkajo z nerafiniranim sladkorjem in mu dodajajo sadje, čili, vanilijo ali orehe.
Galerija fotografij
