0
0,00
Vaša košarica je prazna
Hitro naročanje
E-naslov / članska št.:
Geslo:
 
Intervjuji /  Tisto, kar potrebujemo, lahko pridelamo sami!
 

Tisto, kar potrebujemo, lahko pridelamo sami!

 
 
Jerneja Jošar je po poklicu univerzitetna diplomirana inženirka agronomije s pretanjenim posluhom za vse, kar lahko pomaga ohranjati naravo v najširšem smislu čim bolj nedotaknjeno ... V svoji vrtnariji Cvetlična ureja ekološki zelenjavni vrt, prireja delavnice in predavanja, piše članke in že vrsto let ureja in načrtuje zasaditve vrtov in balkonov.
 
Že v uvodu pravite, da si lep, zdrav in nezahteven ekološki vrt lahko ustvarimo prav vsi. Koliko si lahko pri prehrani 4-članske družine pomagamo z balkonskim vrtom?
 
Vsekakor pride prav tudi najmanjši balkon, da si pridelamo vsaj svežih dišavnic, ki jih pogosto uporabljamo in jih imamo tako vedno pri roki. Ponavadi najdemo nekaj prostora še za rastlino ali dve češnjevega paradižnika, od česar sicer ne moremo pričakovati, da bomo lahko vsak dan pripravili skledo paradižnikove solate, je pa lahko krasen dodatek zeleni solati ali sendvičem. Če nasmenimo kakšen lonček recimo blitvi, pri kateri režemo liste, iz srčike rastline pa vedno znova odganjajo mladi listi, in v korito vsakih deset dni posejemo mešanico solat za namen rezanja listov, smo naredili že veliko. Večji balkon, morda terasa in manjši vrt, pa lahko pravzaprav zadostijo našim potrebam po sveže pridelani sezonski zelenjavi preko celega leta.
 
Po nekih izračunih naj bi z dobrim sadilnim načrtom pridelali na 25 m2 kar 80–100 kg zelenjave. Prav zaradi tega je dobro, da načrt naročimo pri strokovnjaku, ki obvlada svoje delo in imamo glede načrtovanja mir za vedno.
 
Le paziti moramo, da imamo dobro narejen sadilni načrt. Ta upošteva sajenje vrtnin v mešane posevke ter setve in sajenje hitro rastočih rastlin v ciklih. To pomeni vsakih deset do štirinajst dni, izkoriščanje vertikale, kombinacije hitro in počasi rastočih rastlin in tako naprej. Poznati moramo tudi čas vegetacije posamezne vrtnine, tako da lahko na eni gredici sejemo kar tri posevke, predposevek, glavni posevek in naknadni posevek. Tako bomo dobro izkoristili prostor in grede ne bodo nikoli prazne, tudi pozno v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi ne.
 
 
Predstavljate osnove permakulture, naravnega kmetovanja, biološko dinamičnega … Uporabnikom svetujete, naj se odločijo za tistega, ki mu najbolj ustreza, ali pa povzamejo tisto, kar jim je najbolj blizu?
 
Res je, teh principov oziroma že kar filozofij naravne pridelave hrane je kar nekaj. Vsi so preizkušeni, nekateri od njih tudi znanstveno dokazani in dajejo res dobre rezultate. Vsem so skupna določena pravila, ki se jih držimo: ne uporabljamo kemičnih sredstev za zaščito pred škodljivci in boleznimi, ne gnojimo z umetnimi gnojili, sejemo ekološko pridelana semena in sadimo ekološko pridelane sadike, sadimo mešane posevke, kolobarimo, skrbimo za prst ... Vseeno pa se po nekaterih prijemih ti principi med seboj razlikujejo. Nič ne bo narobe, če se lotimo enega principa, ga preučimo in preiskusimo. Nato pa to naredimo še z drugimi. Sama sem naredila isto in na koncu od vsakega povzela tisto, kar je najbolj odgovarjalo meni in mojemu načinu življenja. Tako se na mojem vrtu prepletajo pravila biodinamike, permakulture, naravnega kmetovanja, in ker ne uporabljam hlevskega gnoja tudi miroljubnega kmetijstva.
 
Kako lahko uresničimo vaš nasvet: »Nikar si ne dovolite, da bi postali suženj svojega vrta.« Se da vrtnariti lagodno, ob službi, ki se konča šele po peti uri popoldne?
 
Kot sem že prej omenila, sem na svojem vrtu združila pravila različnih filozofij vrtnarjenja. Največji poudarek je na mojem vrtu, zato ker sem venomer v pogonu, na permakulturi, katere bistvo je predvsem dobro načrtovanje – vrt si zasnujemo tako, da kasneje ne bo potrebno na njem veliko delati. In če pravilno skrbimo za prst, ki je bistvo zdravih rastlin in obilnih pridelkov, je vse kar naenkrat zelo enostavno. Na mojem vrtu ni vsakoletnega težaškega prekopavanja – štihanja, niti ne rednega okopavanja tiste zoprne skorjice, ki se naredi na površini tal, ne že v naprej izgubljenih bitk s ple-veli in tudi z zalivanjem se nič kaj preveč ne ukvarjam, niti v dolgih sušnih obdobjih. Krasno, mar ne?! In vse to samo zaradi pravilnega ravnanja s prstjo in vnašanja pravil, ki veljajo v naravi, v svoj vrt.
 
Torej na kratko: prst na gredah je preko celega leta pokrita z eno od organskih zastirk, ki na vrtu resnično dela čudeže. Ščiti tla pred zunanjimi vplivi, tako da se nikoli ne naredi skorjica, tla niso zaradi tega zbita, tudi vlažna ostajajo dalj časa, poleg tega so zaščiteni organizmi, ki živijo v tleh in so glavni delavci v veliki podzemni tovarni humusa. Humus pa je tista snov, ki je želimo imeti na vrtu čim več, saj naredi tla prhka in rahla, dobro zadržuje vodo in v njem se nahajajo hranila v taki obliki, da jih rastline lahko takoj izkoristijo. Zatirka tudi preprečuje rast plevelov.
In če poleg tega, da tla res vedno zastiramo, poskrbimo še za to, da po gredah ne hodimo, ampak oblikujemo stalne gredice in potke, uporabljamo samo naravna gnojila, predvsem čim več komposta, kolobarimo ter sadimo rastline v mešane posevke, smo naredili vse, da so lahko naše urice na vrtu ena sama terapija, kjer spočijemo um in telo ter se naužijemo svežega zraka, se napolnimo s sončno energijo, poleg tega pa pridelamo zdravo zelenjavo in čudovit šopek rož.
 
Ker je vaš poklic tudi vaš hobi, vrtarjenje verjetno zapolni ves vaš čas. Ali imate čas, da poleg strokovnih knjig preberete tudi kakšno drugo knjigo?
 
O, seveda se najde čas tudi za branje. Berem skoraj vse od zgodovinskih romanov, biografij, do ljubezenskih, tako da o nekem priljubljenem žanru ne morem govoriti.
 
In kaj svetujete popolnim začetnikom? Na koliko različnih pridelkov naj se osredotočijo prvo ali prvi dve leti?
 
Število ni pomembno. Pomembno je, da dojamejo kako funkcionira narava in vse to upoštevajo na svojem vrtu. Vse bo lažje in lepše.

Za Svet knjige je spraševala Suzana Jeklic